koménda -e ž (ẹ̑rel. 

  1. 1. najmanjša upravna enota viteškega reda: posest komende; predstojnik komende / križniška komenda // poslopje, kjer je sedež te upravne enote: zidati komendo; cerkev, grad in komenda
  2. 2. nekdaj posestvo, premoženje viteškega reda: dobiti, upravljati komendo; delavci v komendi



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek