• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

kómik -a m (ọ́) 

  1. 1. kdor poklicno zabava gledalce, zlasti z mimiko, govorjenjem: v prvi točki bo nastopil znan komik; televizijski komik / ekspr. vse življenje je bil velik komik
  2. 2. igralec, ki igra komične vloge: gledališče je dobilo dobrega komika; komik in traged



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek