koncipírati -am dov. in nedov. (ȋ) 

  1. 1. napraviti, sestaviti koncept, osnutek: koncipirati pismo, prošnjo; sodbo je že koncipiral / koncipira opero, nov roman
  2. 2. navadno s prislovnim določilom zamisliti, izoblikovati kaj: skladbo je koncipiral v baročnem stilu; avtor je delo preveč melodramsko koncipiral / romantika je koncipirala vrsto teorij
    ♦ 
    med. zanositi, spočeti

koncipíran -a -o: v ostalini je precej koncipiranih člankov in razprav; dobro koncipirana in lepo urejena knjiga; igra je koncipirana realistično



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek