• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

kônčnoveljáven -vna -o prid. (ó-á ó-ā) knjiž. dokončen, nepreklicen: odgovor je končnoveljaven; sodišče še ni izreklo končnoveljavne sodbe

kônčnoveljávno prisl.: zadeva je končnoveljavno urejena



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek