• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

konfín -a m (ȋ) 

  1. 1. pog. obcestni kamen, smernik: avto je treščil v konfin; ljudje so sedeli po travi in na konfinih
  2. 2. nar. zahodno meja, zlasti državna: prišli so do konfina // mejni kamen, mejnik: prestaviti konfin



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek