• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

konsekvénten -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. dosleden, načelen: biti konsekventen / ostal je konsekventen v svojih sklepih / gre za konsekventno naslonitev na njegova dela popolno

konsekvéntno prisl.: konsekventno slediti logiki



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek