kontumacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kontumac: kontumacijski razglas
♦ 
jur. kontumacijska sodba sodba tožencu, ki ne pride na obravnavo, čeprav je bil povabljen



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek