• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

kontúren -rna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na konturo; obrisen: konturna risba / konturna ostrina
♦ agr. konturno obdelovanje obdelovanje, pri katerem potekajo razori počez po pobočju in zavirajo odplakovanje



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek