kopítnik -a (ȋ) 

  1. 1. bot. rastlina z ledvičastimi listi in rjavo rdečimi cveti, Asarum europaeum: kopitnik in ciklama
  2. 2. žarg., vet. kopitni nož: brusiti kopitnik
    ♦ 
    arheol. (čevljarskemu) kopitu podobna neprevrtana sekira iz kamna



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek