koreníniti -im nedov. (í ȋ) 

  1. 1. agr. delati, poganjati korenine: ribez hitro korenini / ta rastlina globoko, plitvo korenini
  2. 2. ekspr. imeti v čem osnovo, izhodišče: v večini svojih del korenini na domačih tleh



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek