kôsem tudi kósem -sma (ó; ọ̄) 

  1. 1. rahel skupek vlaken, dlak: volneni kosmi; kosmi prediva / trgati na kosme, v kosme kosmati // prišel je opraskan in brez nekaj kosmov las šopov // ekspr. temu podoben skupek česa sploh: kosmi meglic, oblakov; na nebu je bilo le nekaj belih kosmov oblakov // dim se je nad streho trgal v kosme
  2. 2. velika, cunjasta snežinka: padali so debeli kosmi / naletava, sneži v kosmih



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek