kosílo -a (í) 

  1. 1. obrok hrane, ki se jé opoldne ali zgodaj popoldne: kuhati, razdeliti, servirati kosilo; nositi kosilo iz menze; pripraviti kosilo za dvajset oseb; dobro, obilno kosilo; ostanki kosila / še nekaj mesa imam za kosilo / sestaviti jedilni list za kosilo / jesti kosilo kositi // brezmesno kosilo
     
    ekspr. pajek si je ujel muho za kosilo za hrano, jed // uživanje tega obroka: kosilo je dolgo trajalo; biti brez kosila / kosilo bo ob enih / kosilo ima v gostilni kosi // povabiti, priti na kosilo; ostati pri kosilu / delati do kosila; iti na sprehod po kosilu; ravno med kosilom je vstopil / prirediti gostu poslovilno, slavnostno kosilo; kosilo na čast predsedniku
  2. 2. nar. dolenjsko zajtrk: nesti kosilo koscem / kosilo bo ob osmih



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek