koščák -a (á) 

  1. 1. oreh z zelo trdo lupino in jedrom, ki se nerado loči od nje: koščake je težko stolči / na vrtu ima nekaj koščakov dreves s takimi orehi
  2. 2. ekspr. krepek, trden človek: bil je mlad koščak z rjavo brado
    ♦ 
    zool. manjši sladkovodni rak z ozkim glavoprsjem in belkastimi nogami, Astacus torrentium



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek