1. kdor z udarci kladiva ali s strojnim stiskanjem oblikuje, obdeluje kovino:kovač kuje; kovač je z obema rokama vihtel kladivo; pesn. črni kovači / učiti se za kovača / kovač je podkoval konja / orodni, podkovski kovač; umetni kovač / kroparski kovači
2. ekspr. kdor z določenim ravnanjem pripravlja, ustvarja kaj:kovači usode ●preg. vsak je svoje sreče kovač // nav. slabš. kdor sestavlja, tvori kaj:besedni kovači; kovač verzov
3. pog. bankovec ali kovanec za 10 par:dala mu je kovač(a); plačati je moral tri kovače ♦ zool. užitna morska riba z bodicami in črno liso na obeh prsnih plavutih, Zeus faber
Dostopnost