• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

kováriti -im nedov. (á ȃ) knjiž., redko 

  1. 1. spletkariti, rovariti: kovaril je proti njim
  2. 2. kovati: ravno je kovaril železo za ključavnico / vso pot je kovarila hude naklepe



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek