kozáča -e ž (á) 

  1. 1. slabš. manjša domača žival s srpastimi rogovi, ki se goji zlasti zaradi mleka; koza: kozača se je zakadila vanj
  2. 2. redko lesena priprava, navadno s štirimi nogami, na kateri se žaga, teše, oblikuje; koza: desko položiti na kozačo
    ♦ 
    zool. velika sova sivkasto bele barve s širokimi rjavimi lisami; uralska sova



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek