1. kos kruha, odrezan na koncu štruce ali hlebca:pojedel je že več krajcev; suh, trd krajec // star. kos (zlasti kruha):odrezal si je velik krajec / krajec belega kruha
2. navadno v zvezi prvi, zadnji krajecluna, ko je viden njen desni ali levi del površine:na nebu se je pokazal prvi, zadnji krajec / lunin krajec; krajec lune // čas, ko je taka luna:ob prvem krajcu se je vreme spremenilo / luna je v krajcu
3. nav. mn. spodnji, navzven upognjeni del klobuka:pogledal ga je izpod krajcev; široki krajci mu varujejo obraz / krajci klobuka
4. nav. mn., star., navadno s prilastkom koničasti podaljšek pri oblačilu:krajci halje so se ji vlekli po tleh; krajci suknjiča / krajci ovratnika
5. redko delček, košček:krajec zemlje ♦ zool. zadnji (zob) sekalec
Dostopnost