• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

kráncelj -na in -clja [cəl] m (á) nižje pog. venec: plesti, spletati krancelj
● pog., šalj. vzel ji je krancelj nedolžnost



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek