• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

krasnoslóvec -vca m (ọ̑) 

  1. 1. star. kdor lepo, izbrano, a navadno vsebinsko prazno govori: bil je pravi umetnik in ne krasnoslovec
  2. 2. zastar. estet, leposlovec: naš krasnoslovec Stritar



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek