kŕčenje-a (ŕ) glagolnik od krčiti1: neenakomerno krčenje mišic / krčenje črevesja / krčenje lesa; krčenje blaga po dolžini in širini / krčenje investicij



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek