kreatúra -e ž (ȗ) 

  1. 1. knjiž. bitje, človek: življenje ljudi in drugih kreatur v naravi / smilijo se mu uboge človeške kreature // redko narava, stvarstvo: duh daje sijaj vsej kreaturi
  2. 2. slabš., navadno s prilastkom človek, ki zaradi svojih lastnosti vzbuja prezir, zaničevanje: to ti je prava kreatura; bedna, klavrna, zlobna kreatura / iz njega je naredil kreaturo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek