krívda -e ž (ȋ) 

  1. 1. vzrok za kaj slabega, neprijetnega, nezaželenega: dognati, dokazati, ugotoviti krivdo; ekspr. valiti, zvaliti krivdo na drugega / moralna krivda / ekspr. krivda njene smrti pade nanj / zavedati se krivde / nesreča je nastala po njegovi krivdi / odločba o krivdi
     
    pog. to ni moja krivda tega nisem kriv; sprejeti krivdo nase priznati krivdo
     
    lit. tragična krivda // slabo, neprijetno, nezaželeno dejanje: priznati krivdo
  2. 2. star. krivica: storjena ji je krivda; skušal je poravnati krivdo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek