krivúlja -e ž (ú) 

  1. 1. kriva črta: narisati krivuljo; oblika krivulje // geom. črta, katere točke niso na isti premici: gorišče krivulje; tangenta krivulje / točka je pri gibanju opisala krivuljo / sklenjena krivulja / prostorska krivulja katere točke niso na isti ravnini; ravninska krivulja katere točke so na isti ravnini; sinusova krivulja ki grafično ponazarja sinusovo funkcijo; lok krivulje
  2. 2. pot, ki jo naredi telo pri nepremočrtnem gibanju: balistična krivulja; let v krivulji
  3. 3. navadno s prilastkom črta, ki ponazarja spreminjanje česa: ekonomska krivulja pada, raste; temperaturna krivulja se je obrnila navzgor; krivulja pritiska, toplote / krivulja uspeha / karakteristična krivulja po kateri se da spoznati določen pojav
     
    ekon. krivulja ponudbe, povpraševanja



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek