krížanje -a (ī) glagolnik od križati:

  1. a) mučenje in križanje upornikov / blagoslavljanje in križanje / zagotoviti je treba varnost na križanju zelo prometnih poti / križanje različnih interesov, teženj
     
    ekspr. križanje mečev boj, navadno z meči; nasprotovanje mnenj, nazorov
  2. b) križanje raznih vrst fižola; križanje živali



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek