krmežljàv -áva -o prid. (ȁ á) 

  1. 1. ki ima krmežlje: krmežljav otrok / krmežljave in vnete oči / ekspr. je še ves krmežljav ni še popolnoma prebujen; je še zaspan
  2. 2. slabš. nerazvit, zakrnel: ob cesti so rasli krmežljavi borovci; krmežljav poganjek // ki slabo, medlo sveti: krmežljav plamenček sveče; krmežljava žarnica / jutro je bilo krmežljavo

krmežljávo prisl.: krmežljavo je gledal skozi okno



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek