kŕn -a -o prid. (ȓ ŕ) redko nerazvit, zakrnel: krn rep / povsod se je srečaval s krnimi družinami in propadajočimi kmetijami okrnjenimi



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek