kròp krôpa tudi krópa (ȍ ó, ọ́) 

  1. 1. vrela voda: kuhati v kropu; tak je, kot bi ga s kropom polil zelo rdeč // popariti krmo s kropom
  2. 2. ekspr. juha, navadno zelo slaba: jedel je samo krop in suh kruh
    ● 
    ekspr. ta človek ni ne krop ne voda nima izrazitih lastnosti, značilnosti; ekspr. še neslanega kropa ne zasluži zelo malo, slabo dela



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek