krôšnja -e ž (ó) 

  1. 1. zgornji, vejnati del drevesa: gosta, zelena krošnja; veter je stresal košate krošnje kostanjev; bogata razraščenost krošnje; plezati v vrh krošnje / oblikovati krošnje okrasnih dreves
  2. 2. nekdaj lesena priprava za prenašanje drobnih predmetov za prodajo: oprtati krošnjo; s krošnjo na hrbtu je potoval po deželi / ribniška krošnja
    ♦ 
    alp. priprava za prenašanje težjih tovorov na hrbtu v hribe



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek