• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

krúc -a m (ȗ) 

  1. 1. v madžarskem okolju, nekdaj kmečki upornik: odločne zahteve krucev
  2. 2. nar. vzhodno sposoben, podjeten človek: bil je res pravi kruc



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek