krvavéti -ím nedov. (ẹ́ í) 

  1. 1. biti v stanju, ko se izliva, izteka kri iz žile: že zelo dolgo krvavi; močno krvavi iz nosa; še malo krvavi na roki / prsti mu krvavijo; rana je začela spet krvaveti / ekspr. hodil je tako dolgo, da so mu noge krvavele
     
    knjiž. srce ji je krvavelo od bridkosti, trpljenja zelo je trpela // knjiž., ekspr. bojevati se: naši očetje so krvaveli na mnogih bojiščih; krvaveti za domovino, svobodo / ta narod že dolgo krvavi
  2. 2. knjiž. oddajati rdečo svetlobo: večerno nebo je krvavelo; ogenj na ognjišču krvavi

krvavèč -éča -e: tiščal je krvavečo arterijo; krvaveča glava



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek