• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

kukú -ja m, tudi neskl. (ȗ) posamezen glas pri kukanju, oglašanju: kukavica mu je nakukala trinajst kukujev



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek