kuránten -tna -o prid. (ȃ) knjiž. vsakdanji, tekoč: kurantne potrebe / kurantno blago blago, ki se lahko, dobro prodaja
 
ekon. kurantni denar denar, ki se v določeni državi uporablja kot plačilno sredstvo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek