kváriti -im nedov. (á ȃ) 

  1. 1. vplivati tako, da se zmanjša občutek ugodnosti, prijetnosti: ne kvari razpoloženja s takim pripovedovanjem; ni mu hotel kvariti sreče; ta misel mu kvari veselje do vojaškega življenja / ni hotel kvariti prijetne družbe // vplivati moralno negativno: s svojim vedenjem kvari otroke / to mu kvari značaj
  2. 2. delati kaj manj popolno, dovršeno: slika kvari simetrijo; napaka kvari smisel zgodbe / nikar (si) ne kvari oči / z rezanjem pločevine kvariš škarje

kváriti se postajati neužiten, slab: vino se je začelo kvariti / v tej vročini se hrana kvari // postajati slabši, neuporaben: igrače se kvarijo; avtomobil se je začel kvariti
● 
vreme se kvari postaja deževno, mrzlo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek