lagóden tudi lágoden -dna -o prid., lagódnejši tudi lágodnejši (ọ́ ọ̄; á) 

  1. 1. pri katerem ni potreben trud, prizadevanje: lagodna hoja / zavida jim lagodno in brezskrbno življenje
  2. 2. ki ljubi stanje, v katerem se ni treba truditi, prizadevati: lagoden človek; preveč je lagoden, da bi se potrudil

lagódno tudi lágodno prisl.: hoditi počasi in lagodno; sedel je za mizo in lagodno pripovedoval svoje doživljaje; lagodno živeti



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek