• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

lahkodúšen -šna -o prid. (ū ȗ) zastar. neprizadet, ravnodušen: je lahkodušen človek

lahkodúšno prisl.: pripovedoval je tako lahkodušno, kot da bi se ga vse to nič ne tikalo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek