1. ekspr. ki čuti, ima strastno željo prisvajati si dobrine; lakomen:lakoten gospodar / biti lakoten na zemljo // ki čuti, ima strastno željo po jedi:lakotna čreda volkov; pren. tista zemlja je lakotna, brez gnoja ne bo rodila
2. ekspr., redko poželjiv:lakotna ženska ● star. čakala jih je lakotna smrt smrt od lakote; star. lakotna leta v 19. stoletju leta, ko je bila lakota
lákotno prisl.:lakotno jo gleda; lakotno jesti požrešno
Dostopnost