latérna tudi latêrna -e ž (ẹ̑; ȇ) 

  1. 1. preprosta svetilka s steklenim, pločevinastim ohišjem, ki se nosi v roki ali obesi: obesiti laterno na voz; prižgati laterno; vzdignil je laterno in posvetil po dvorišču / hlevska laterna
  2. 2. star. svetilka sploh: izvošček se je ustavil pod laterno; stebri z laternami na vrhu



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek