1. biti, mirovati prosto, nepritrjen v prostoru nad tlemi:plankton lebdi v morju; prah lebdi v zraku; nad poljem lebdi lahna meglica / astronavt lebdi v vesoljski kabini; postovka lebdi nad njivami; pren., knjiž. jesensko razpoloženje je lebdelo nad pokrajino; nasmeh mu lebdi okoli ust
2. knjiž. biti neprestano prisoten v mislih, predstavah koga:materin obraz je lebdel v njegovi duši / pred duhom, pred očmi mu lebdi ideal svobode
lebdèč -éča -e:v vodi lebdeči mikroskopsko majhni delci
Dostopnost