leníti -ím nedov., tudi léni (ī í) knjiž. delati koga lenega: soparica človeka leni / utrujenost mu je lenila telo

leníti se star. lenariti: ne gre, da bi pohajkoval in se lenil / nekaj delavcev se je lenilo v senci



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek