lepéti -ím nedov., tudi lépi (ẹ́ í) knjiž., s prislovnim določilom
1. držati se, prijemati se, biti prilepljen:na čevljih lepi blato; potni lasje lepijo na čelu; mokra obleka lepi na telesu / ekspr. nizke bajte lepijo po strmini so, se nahajajo; pren. na njegovem imenu lepi madež; zmagoslaven nasmeh mu je lepel na obrazu ●knjiž., ekspr. od žeje mi jezik lepi na nebu zelo sem žejen; knjiž. lepel je s pogledom na njej nepremično jo je gledal
2. redko, v zvezi z nabiti notranje, čustveno navezan:ti ljudje so lepeli na bogastvu
Dostopnost