lesenjáča -e ž (á) knjiž. lesena hiša, baraka: postaviti lesenjačo; v lesenjači je bila urejena točilnica; lesenjača iz hrastovine // ekspr. lesen predmet, izdelek sploh: invalid z okorno lesenjačo / to staro lesenjačo še vedno uporabljajo v obalnem prometu barko



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek