leskèč -éča -e prid. (ȅ ẹ́) zastar. bleščeč, lesketajoč se: leskeči zlatniki; leskeče oči / vlakna so leskeča in gladka



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek