léstvenik -a (ẹ̑) 

  1. 1. drog lestve, v katerem so pritrjeni klini, deščice: lestev se je gugala, ker je stala na tleh samo z enim lestvenikom
  2. 2. knjiž. lojtrski voz, lojtrnik: potegniti lestvenik izpod kozolca; drdrajoči lestveniki



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek