letênje -a (é) glagolnik od leteti: ptič je že goden za letenje / letalo je spremenilo hitrost, smer letenja / prvak v jadralnem letenju / po dveh urah letenja so pristali
 
aer. akrobatsko letenje med katerim se z letalom izvajajo akrobacije; instrumentalno ali nestrok. slepo letenje pri katerem vodi letalo pilot ali avtomat na podlagi podatkov, ki jih dajejo instrumenti; kontrola letenja; šport. instruktor letenja; voj. grupno letenje letenje dveh ali več bojnih letal pod enotnim poveljstvom



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek