levít -a (ȋ) 

  1. 1. rel. naslov za duhovnika, diakona, kadar streže pri bogoslužju, zlasti pri slovesni maši: k oltarju je pristopil škof z leviti / maša z leviti asistirana maša
  2. 2. pri starih Judih pomočnik duhovnika pri daritvi v templju: veliki duhovnik v spremstvu levitov
  3. 3. mn., šalj., redko opominjanje, oštevanje: kdaj bo konec teh levitov
     
    šalj. brati, peti komu levite oštevati ga



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek