li prisl. 

  1. 1. star., kot naslonka krepi vprašanje: je li težko? ni li to preveč? moraš li domov? / govorite o veselici, ne li? ali ne; praznujete, kaj li? kajne // v vezniški rabi, v odvisnih vprašalnih stavkih vprašuje, da li ga marajo ali, če
  2. 2. zastar. uvaja vprašanje; ali: li veste, kako se piše? prim. jeli, kali



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek