ligatúra -e ž (ȗ) 

  1. 1. tisk. znak, črka, ki nastane iz spojitve, združitve dveh ali več deloma poenostavljenih črk: prebrati ligaturo; uporabiti ligaturo &
  2. 2. muz. znak v obliki loka, ki povezuje dve ali več not, vezaj: napisati ligaturo
  3. 3. med. podveza, podvezovanje: ligatura žile



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek