lína -e ž (ī) 

  1. 1. oknu podobna odprtina, navadno manjša: hlev je imel line namesto oken; veter piha skozi line; pri zamreženi lini se je pokazal obraz / slepe line; stolpne line; strelna lina odprtina v obrambnem zidu, steni, skozi katero se strelja; strešna lina; line v zvoniku
  2. 2. nav. mn., zastar. okno: odpreti line
    ● 
    pesn. zvon je zabučal iz visokih lin iz zvonika; zastar. kupiti vozni listek pri lini okencu
    ♦ 
    anat. del organa, kjer vstopajo in izstopajo žile, živci; hilus



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek