• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

lisíčiti -im nedov. (í ȋ) ekspr. zvito, prebrisano ravnati, govoriti: on zmeraj samo lisiči; vedel je, kako je treba lisičiti s trgovci

lisíčiti se dobrikati se, prilizovati se: lisičila se mu je z žensko preračunljivostjo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek