• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

lístnik -a m (ȋ) 

  1. 1. gozd, v katerem se grabi listje: ko bo goščava očiščena, bo postala dober listnik
  2. 2. nar. koš za listje: basala je listnik, a se ji je listje sproti sesipalo (F. Bevk)
  3. 3. redko listnjak: listnik je poln



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek